Še ena v nizu napačnih odločitev sedanje vlade? Bo nepremičninski davek poglabil finančne težave Slovencev?

Slovenska vlada je potrdila izhodišča za uvedbo novega davka na nepremičnine, katerega glavni cilj je povečati dostopnost najemnih stanovanj in spodbuditi lastnike, da oddajajo prazne nepremičnine. Določila so jasna: prva nepremičnina, kjer ima lastnik stalno prebivališče, bo izvzeta iz obdavčitve, medtem ko bodo druga in vsaka naslednja nepremičnina predmet novega davka. Pričakovani prihodki so ocenjeni na 600 milijonov evrov. Sprejetje zakonodaje je predvideno za naslednje leto.


Neposrečeno zastavljeno obdavčenje

Uvedba 2-odstotnega davka na nepremičnine bo povečala stroške najema v Sloveniji in dodatno obremenila najemnike. Najemodajalci bodo dodatne stroške davka skoraj zagotovo prevalili na najemnike, kar bo privedlo do opaznega povišanja najemnin. Ukrep bo močno obremenil že tako ranljive skupine prebivalstva, ki si težko privoščijo dostojno bivanje. Poleg tega 2-odstotna davčna stopnja Slovenijo uvršča med države z najvišjo obdavčitvijo nepremičnin v regiji, kar zmanjšuje konkurenčnost njenega trga v primerjavi s sosednjimi državami. Brez prilagoditev bo ta ukrep poslabšal dostopnost stanovanj in povečal finančne težave prebivalcev Slovenije.

Zakaj imam prazno stanovanje, je povsem moja stvar. Poznam primer praznega stanovanja, več let, ker enostavno oseba, zaradi bolečine, ki jo je občutila, ko je vstopila tja, oz. že sama misel nanj, ni mogla z njim narediti nič. Ja, dejmo jo prisilit, da gre čez bolečino.

— Marko Pavlišič (@MarkoPavlisic) December 24, 2024

Kako je pri naših sosedih?

2-odstotni davek na nepremičnine Slovenijo uvršča med države z najvišjo stopnjo obdavčitve nepremičnin v regiji. Primerjava s sosednjimi državami jasno pokaže, da je slovenski davek izjemno visok:

- Avstrija: Povprečna obdavčitev znaša okoli 0,8 % ocenjene vrednosti nepremičnine, kar je več kot polovico manj od predlagane slovenske stopnje.

- Italija: Davčna stopnja za rezidenčna stanovanja je 0,4 %, za nerezidenčna pa 0,76 %. Številni lastniki prvih stanovanj so dodatno oproščeni davka.

- Hrvaška: Sistem temelji na komunalnem nadomestilu, kar pomeni precej nižje obdavčitev, saj enotnega davka na nepremičnine še nimajo.

- Madžarska: Občine same določajo stopnje obdavčitve, ki pa so nižje od predlaganih 2 % v Sloveniji.

Primer davka na nepremičnine. Upokojeni par z dvema penzijama po 550 EUR je skozi življenje kupil manjše stanovanje v blokovksem naselju in urediti hiško na vasi, ki jima je edino veselje.
Sedaj bosta morala plačati letno okoli 800 EUR.
Slovenci niste normalni.

— Vid Mlakar (@VidMlakar) December 23, 2024

Obdavčenje ne bo pravično porazdeljeno med lastnike nepremičnin

Slovenski sistem obdavčitve nepremičnin se trenutno osredotoča na število nepremičnin, kar odpira vprašanja vsebinske in ekonomske smiselnosti takšnega pristopa. Na primer, lastnik treh podpovprečno vrednih nepremičnin bo dodatno obdavčen, medtem ko lastnik luksuzne vile ne bo nosil dodatnega davčnega bremena. Takšna ureditev ne upošteva dejanske vrednosti nepremičnin in ustvarja neenakosti.

Na Danskem je koncept obdavčitve nepremičnin zasnovan drugače in temelji na presežku vrednosti nad povprečno ocenjeno vrednostjo nepremičnin. Trenutni prag presežka znaša približno 350.000 evrov. Namen tega sistema ni obdavčitev vseh nepremičnin, temveč predvsem tistih, katerih vrednost presega povprečno raven, kar velja za bolj pravično in ekonomsko smiselno rešitev.

Slovenska ureditev pa lahko prizadene običajne ljudi, kot sta na primer dva upokojenca, ki sta si s trdim delom poleg stanovanja ustvarila vikend na podeželju. Ta dodatna nepremičnina bi bila obdavčena, medtem ko luksuzna stanovanja, kot so tista v elitnem naselju Schellenburg, ne bi bila zajeta v dodatno obdavčitev, če bi bila prijavljena kot primarno bivališče lastnikov.

Prav tako ostajajo neobdavčena luksuzna območja, kot sta Rožna dolina in Murgle v Ljubljani, ali nepremičnine, kot je Ruska dača, ki uradno niso klasificirane kot stanovanjske nepremičnine. Kot primer lahko navedemo predsednico države, ki bo svojo rezidenco obdržala neobdavčeno zaradi takšne klasifikacije. Ta sistem torej neenakomerno obremenjuje manj premožne lastnike nepremičnin, medtem ko luksuzne nepremičnine elit ostajajo izvzete iz davčnega bremena.

Namesto obdavčenja t. i. presežnega premoženja (kot npr. na Danskem) obdavčujejo število nepremičnin. Vsebinski in ekonomski nesmisel. Nekdo s tremi podpovprečno vrednimi objekti bo dodatno obdavčen, lastnik "ekscesne" vile pa bo neobdavčen. 🧐

— Tilen Majnardi (@TilenMajnardi1) December 24, 2024

Povzetek javnega mnenja na družbenih omrežjih izraža precej kritično stališče:

V javnem mnenju državljani izražajo nezadovoljstvo z idejo o uvedbi nepremičninskega davka, saj menijo, da gre za obliko dodatne obdavčitve, ki ne upošteva že plačanih davkov na zaslužek in DDV ob nakupu nepremičnine. To naj bi predstavljalo obliko nacionalizacije ali kraje po obrokih.

Kritike vključujejo tudi argument, da ta davek ruši solidarnost med Slovenci, saj kaznuje tiste, ki oddajajo nepremičnine po nižjih cenah iz humanitarnih ali drugih razlogov.

Obstaja tudi pomislek, da bo davek prizadel starejše osebe, ki so skozi življenje investirale v več kot eno nepremičnino, kar bi lahko ogrozilo njihov finančni mir v pokoju, saj bi morali plačati visoke letne zneske davka.

Omenjen je tudi predlog, da naj ne bi veljal za prvo bivalno nepremičnino, ampak bi zajel drugo in vse naslednje, kar vključuje tudi prazne nepremičnine. To je bilo podano kot potencialna olajšava, vendar očitno ne dovolj za pomiritev javnosti.

Skupni ton javnega mnenja kaže na splošno nezadovoljstvo z novo politiko obdavčitve nepremičnin, kjer se izraža strah pred dodatnimi finančnimi bremeni za posameznike, zlasti za tiste, ki so svoje prihranke že vložili v nepremičnine.

Jože ima 300 m2 veliko stanovanje v katerem živi, poleg ima pa še eno garsonjero 50 m2.
Lojze živi v stanovanju s 50 m2, podedoval je pa še stanovanje od staršev, tudi veliko 50 m2.
Jože in Lojze bosta plačala enak davek na nepremičnine?

— 🌟𝐌𝐚𝐫𝐭𝐢𝐧 𝐊𝐫𝐚𝐢𝐧𝐳 𝐉𝐨𝐝𝐥🌟 (@KrainzJodl) December 24, 2024

-----------------------------------

Hvala, ker berete blog ekonomija.si. Blog je trenutno v začetni fazi in bo v naslednjih mesecih prerasel v polno delujoč medij, ki bo pokrival širok spekter ekonomskih tematik. Čeprav še nima končne oblike, smo se odločili za zgodnejši zagon zaradi pomembnosti obravnave nove medijske zakonodaje. Veseli bomo vaših predlogov, mnenj in sodelovanja pri oblikovanju našega medija.