

V zadnjih dneh je napetost med ameriškim OpenAI in kitajskim DeepSeekom presegla zgolj tehnološko rivalstvo – gre za vprašanje intelektualne lastnine, geopolitičnih trenj in prihodnosti umetne inteligence. OpenAI trdi, da ima dokaze, da je DeepSeek pri usposabljanju svojega modela uporabil njihovo tehnologijo, s čimer bi kršil pogoje uporabe in morebitno celo zakonodajo o varovanju intelektualne lastnine.
Obtožbe in odzivi
OpenAI je prepričan, da DeepSeek ni razvil svojega modela zgolj z lastnimi viri, ampak je pri tem uporabil tehnike, ki temeljijo na izkoriščanju OpenAI-jevih že izgrajenih modelov. DeepSeek, ki se predstavlja kot odprtokodni tekmec ChatGPT, te obtožbe zavrača in trdi, da je njegov razvoj stal zgolj 5,6 milijona dolarjev, kar je bistveno manj kot milijarde, ki jih vlagajo ameriška podjetja. Poudarjajo tudi, da so uporabili le grafične kartice Nvidia H800, do katerih so dostopali znotraj dovoljenih omejitev.
Kaj to pomeni za tehnološki sektor?
Dogajanje že močno vpliva na trge. Nvidia, katere čipi so ključni pri razvoju umetne inteligence, je v zadnjih dneh zabeležila precejšen padec vrednosti delnic. Negotovost pa ni prizadela zgolj nje – pod pritiskom so tudi delnice Microsofta, ki je strateški partner OpenAI-ja, saj se vlagatelji sprašujejo, kako dolgo lahko obstoječi tehnološki velikani ohranijo svojo prevlado, če se na trgu pojavljajo bistveno cenejši konkurenti.
Geopolitične posledice
Poleg ekonomskih učinkov ima primer tudi širši geopolitični kontekst. Washington že nekaj časa zaostruje omejitve glede izvoza naprednih tehnologij na Kitajsko, DeepSeek pa je dokaz, da Kitajska kljub temu napreduje na področju umetne inteligence. Obstaja možnost, da bodo ameriške oblasti v prihodnosti še dodatno zaostrile omejitve, kar bi lahko še poglobilo tehnološko tekmo med velesilama.
Prihodnost umetne inteligence
Vprašanje, ali je DeepSeek res zgolj posledica inovativnega pristopa ali pa gre za neposredno kopiranje, bo odločalo tudi o tem, kako bodo regulirane prihodnje inovacije v umetni inteligenci. Hkrati pa odpira širšo razpravo o tem, ali bi morale velike tehnološke družbe, kot je OpenAI, svojo tehnologijo bolj zaščititi ali pa sprejeti realnost, da se umetna inteligenca razvija tudi izven zahodnih laboratorijev.
Za zdaj je jasno le to – prihodnost umetne inteligence ne bo več monopol enega podjetja ali regije, temveč bo postala globalni fenomen, v katerem bodo imeli vedno večjo vlogo tudi novi igralci, kot je DeepSeek.
NEKAJ DEJSTEV:
1. DeepSeek je na vrhu lestvice najbolj priljubljenih aplikacij na Applovi trgovini – prehitel je celo ChatGPT.
2. Ameriški predsednik Donald Trump je komentiral uspeh DeepSeeka in ga označil kot "budnico" za ameriške razvijalce umetne inteligence.
3. DeepSeek izvira iz kitajskega hedge sklada in je bil ustanovljen leta 2020, medtem ko je OpenAI začel kot neprofitna organizacija leta 2015.
4. DeepSeek je popolnoma odprtokoden – uporabniki lahko model prenesejo in lokalno izvajajo s svojimi prilagoditvami, medtem ko je OpenAI sčasoma prešel na zaprti ekosistem.
5. DeepSeek ponuja cenejše rešitve kot OpenAI, saj je njegov model dostopen brezplačno in ima bistveno nižje stroške uporabe API-ja.
6. Stroški razvoja DeepSeek R1 so bili približno 4,49 milijona funtov, medtem ko so stroški razvoja GPT-4 ocenjeni na več kot 80,4 milijona funtov.