Nov slovenski medijski zakon – namesto sodobne ureditve stopamo po stopinjah Madžarske in Poljske

V razmislek o predlagani slovenski medijski zakonodaji je koristno preučiti izkušnje drugih držav, ki so uvedle podobne zakonodajne spremembe. Madžarska in Poljska sta v zadnjem desetletju sprejeli več ukrepov za regulacijo medijev, ki so sicer predstavljeni kot načini za izboljšanje medijskega prostora, vendar so v praksi povzročili resne posledice za svobodo izražanja, pluralnost medijev in javno zaupanje. Te države služijo kot opozorilna primera, kako lahko zakonodaja, če ni premišljeno zasnovana, negativno vpliva na novinarsko neodvisnost in delovanje medijev.

Spodaj je predstavljena analiza ključnih elementov zakonodaje na Madžarskem in Poljskem ter njihovih posledic za medijski prostor, ki lahko ponudijo dragocene nauke za slovenski kontekst.

Madžarska: Centralizacija, pravna negotovost in koncentracija medijev

Regulativni okvir: na Madžarskem je Nacionalni svet za medije in telekomunikacije (NMHH) ključni regulator medijskega prostora, z zelo širokimi pooblastili za nadzor in sankcioniranje medijskih vsebin. Čeprav naj bi deloval neodvisno, je svet pod močnim vplivom vladajoče stranke. Uvedene so bile stroge kazni za „neuravnoteženo poročanje“ in „žaljive vsebine,“ vendar so definicije teh pojmov pogosto nejasne, kar ustvarja pravno negotovost.

Praktične posledice
- Primer Klubrádió (2021): Neodvisni radijski postaji Klubrádió je bilo zavrnjeno podaljšanje licence zaradi „tehničnih nepravilnosti,“ kar je sprožilo mednarodne kritike. Ta primer kaže, kako se zakonodaja lahko uporablja za utišanje kritičnih glasov.
- Samocenzura: Zaradi strahu pred sankcijami novinarji in uredniki pogosto izbirajo varnejše teme in se izogibajo kritičnemu poročanju.
- Politični vpliv: NMHH ima diskrecijsko pravico za odločanje o licencah, kar omogoča politično motivirane odločitve.

Koncentracija lastništva
- Večina vplivnih medijev je v lasti podjetij, ki so povezana z vladajočo stranko. S privatizacijo in prevzemi se je pluralnost medijskega prostora močno zmanjšala.
- Raziskave kažejo, da je Madžarska med državami EU z najmanj pluralnosti medijskih vsebin.

Poljska: Pritiski na javne in zasebne medije

Regulativni okvir in politični vpliv: na Poljskem je po letu 2015 vladajoča stranka prevzela nadzor nad javnimi mediji, kar je spremenilo njihovo vlogo iz javnega servisa v orodje za promoviranje vladne politike. Uvedeni so bili zakoni, ki neposredno vplivajo na delovanje neodvisnih medijev.

Praktične posledice
- Javna radiotelevizija (TVP): Javna radiotelevizija je postala propagandni kanal vlade, pri čemer so bili kritični novinarji odstranjeni iz uredniških pozicij.
- Kaznovanje novinarjev: Novinarji, ki poročajo o občutljivih ali kontroverznih temah, se pogosto soočajo s pravnimi postopki zaradi domnevnega širjenja „napačnih informacij.“
- Davki na oglaševanje (2021): Predlagan je bil zakon o dodatni obdavčitvi oglaševanja, ki bi nesorazmerno prizadel komercialne in neodvisne medije, medtem ko bi vladni mediji ostali skoraj neokrnjeni.

Zakon o omejitvi tujega lastništva
- Predlog zakona o omejitvi tujega lastništva je bil oblikovan tako, da je ciljano prizadel TVN24, glavno neodvisno televizijsko mrežo v lasti ameriškega podjetja Discovery.
- Mednarodne organizacije za človekove pravice in svobodo medijev so zakon označile kot napad na neodvisnost medijev.

Podobnosti s Slovenijo
Žal so številne težave, opisane v analizah Madžarske in Poljske, že prisotne v Sloveniji. Ključne težave vključujejo:

- Povezanost medijev z vladajočo garnituro: Glavni mainstream mediji v Sloveniji so tako ali drugače povezani z aktualnimi oblastmi, kar močno vpliva na uredniško politiko in poročanje.
- Podrejenost javne RTV SLO političnim interesom: Javni zavod RTV Slovenija je pod izrazitim vplivom trenutne vladajoče strukture, kar omejuje njegovo neodvisnost in vlogo kot nevtralnega javnega servisa.
- Omejevanje kritičnih glasov: Kritično novinarstvo je pogosto marginalizirano, saj mediji sledijo interesom lastnikov ali političnih elit.

Skupne posledice
- Samocenzura in zmanjšanje pluralnosti: Novinarji in uredniki se zaradi pritiskov in omejitev izogibajo kritičnim temam, kar vodi v pomanjkanje raznolikosti glasov.
- Koncentracija lastništva: Tako kot v Madžarski in Poljski je tudi v Sloveniji medijski trg močno centraliziran, z majhnim številom vplivnih igralcev, povezanih z elitami.
- Izguba zaupanja: Podobno kot v drugih državah se javnost v Sloveniji vedno bolj oddaljuje od mainstream medijev zaradi njihove očitne pristranskosti.

Priporočilo
Obstoječi predlog Zakona o medijih ni primeren za sprejetje. Predlagane spremembe ne odpravljajo resničnih težav medijskega prostora, temveč ustvarjajo dodatna tveganja za novinarsko neodvisnost, svobodo izražanja in pluralnost medijev. Postavlja se vprašanje, ali je nov zakon sploh potreben, če ta ne ponuja konkretnih rešitev za izzive, s katerimi se soočajo mediji.

Namesto prenagljenega sprejemanja zakonodaje je nujno pripraviti celovito analizo stanja v medijski industriji in oblikovati zakon, ki bo:

- naslavljal finančno stabilnost medijev,
- spodbujal inovacije in digitalizacijo,
- zagotavljal jasne pravne varovalke za svobodo izražanja in novinarsko avtonomijo,
- preprečeval koncentracijo medijskega lastništva.


Le z vključujočim pristopom in jasnimi rešitvami lahko oblikujemo zakonodajo, ki bo v korist tako medijski industriji kot širši javnosti.

Preberite še:

http://ekonomija.si/qpost/385727/Nov-medijski-zakon-uvaja-stroge-omejitve-umetne-inteligence-in-ogroa-svobodo-inovacij-v-medijski-industriji

Nov medijski zakon uvaja stroge omejitve umetne inteligence in ogroža svobodo inovacij v medijski industriji

Nadaljujemo z analizo predloga novega Zakona o medijih, ki je že sprožil številne razprave glede njegovega vpliva na svobodo medijev in tehnološke inovacije.Novi predlog Zakona o medijih uvaja stroge omejitve pri uporabi generativne umetne inteli

http://ekonomija.si/qpost/385722/Analiza-vpliva-novega-medijskega-zakona-na-novinarsko-neodvisnost

Analiza vpliva novega medijskega zakona na novinarsko neodvisnost

Predlog zakona, ki uvaja večjo odgovornost urednikov in medijskih hiš glede objavljenih vsebin, ima lahko več pravnih in praktičnih posledic za novinarsko neodvisnost in svobodo izražanja. Natančna pravna analiza vključuje več vidikov:1. Pove

-----------------------------------

Hvala, ker berete blog ekonomija.si. Blog je trenutno v začetni fazi in bo v naslednjih mesecih prerasel v polno delujoč medij, ki bo pokrival širok spekter ekonomskih tematik. Čeprav še nima končne oblike, smo se odločili za zgodnejši zagon zaradi pomembnosti obravnave nove medijske zakonodaje. Veseli bomo vaših predlogov, mnenj in sodelovanja pri oblikovanju našega medija.